Svet je privid, mišja past za rojene,
skrita v goščavi, nastavljena
za smrt v liste zelene.
Listi odpadajo, zemlja poplavljena
s čolnom beži, mimo mene.
Nisem na svetu, nisem nikjer,
a vse vidim in vse se premika.
Nocoj je lepo. Mesečinski večer
se tik pred nočjo strašni večnosti dobrika.
Večnost je strašna in strašna je smrt vsega
Življenje je strašno in lepo je le biti
zunaj smrti in življenja, zunaj sveta,
v samem sebi, in se vsemu le strašno čuditi.
Milček Komelj (Otoki sanj)
