 |
| Bitka pri Cascini (1364), Michelangelo, kopija risbe, 2013. |
Michelangelu je bilo zaradi njegove izjemne nadarjenosti naročeno, da poslika del dvorane v Veliki dvorani Sveta. Le tega se je izjemni Michelangelo lotil z izdelavo velikanske risbe, ki pa je ni želel pokazati nikomur.
Narisal je vse polno golih teles, ki se zaradi vročine hladijo v Arnu, in sicer v trenutku, ko tabor zaradi sovražnikovega napada zajame preplah.
Michelangelo je s svojo risbo pokazal skrajne meje umetnosti. "Ob pogledu na te božanske podobe so nekateri trdili, da tako Michelangelova kot kakšna druga roka še nikoli ni ustvarila bolj vzvišene umetnine in da svet še ni videl sijajnega uma, ki bi bil zmožen česa podobnega." Ko je bilo delo končano in je bilo preneseno v Papeško dvorano, so vsi, ki so risbo proučevali ter prerisovali postali izvrstni umetniki. Še dolga leta potem so se ob njej učili tako tujci, kot domačini, znano je da so bili med njimi tudi njegov prijatelj Aristotle da San Gallo, Ridolfo Ghirlandaio, Raffael Sanzo da Urbino in ostali odlični florentinski mojstri.
Ker pa je risba postala predmet proučevanja umetnikov, je bila premeščena v hišo Medičejcev, v veliko zgornjo dvorano, tam pa so z njo učenci ravnali zelo svojevoljno. Tako so risbo raztrgali in razdelili na številne kose, zaradi tega so se njeni deli razgubili po različnih koncih (Vasari, Življenja umetnikov (2006), str. 238 - 240).
